Munus 1

Ministrstvo za šolstvo in šport je v Enotnem programskem dokumentu v okviru Evropskega socialnega sklada za obdobje 2004–2006 za svojo prioriteto postavilo posodabljanje in razvijanje programov izobraževanja v poklicnem in terciarnem izobraževanju. To programsko obdobje je sovpadalo z uresničevanjem kopenhagenskega in bruškega procesa v poklicnem izobraževanju. Med njunimi glavnimi cilji je posodabljanje in razvoj programov za pridobitev  nižje, srednje poklicne in srednje strokovne izobrazbe ter priprava kratkih programov za usposabljanje. Prenova poudarja povezanost strokovno-teoretičnega in praktičnega znanja, večjo praktično usposobljenost in zaposljivost udeležencev izobraževanja ter vključitev ključnih kvalifikacij.

Ena izmed aktivnosti uresničevanja ciljev je bil tudi projekt MUNUS Posodabljanje in razvoj programov poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja v letih 2006 in 2007. Glavna naloga tega projekta bil razvoj novih ter prenova veljavnih programov za pridobitev nižje, srednje poklicne ter srednje strokovne izobrazbe na področjih strojništva, metalurgije, elektrotehnike, računalništva, telekomunikacij, rudarstva, gradbeništva, geodezije, lesarstva in varovanja okolja, poleg tega pa priprava kratkih neformalnih programov usposabljanja za potrebe povečanja konkurenčnosti gospodarstva. Izhodišča za pripravo slednjih je sprejel Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje na 53. seji 30. novembra 2001.

Uvodno dejanje v projekt je bil posvet na Brdu pri Kranju, katerega glavni cilj je bil seznaniti čim širšo javnost z aktivnostmi modernizacije poklicnega in strokovnega izobraževanja v slovenskem prostoru, poenotiti nekatere definicije izhodišč (npr. modularna zgradba programov, ključne kompetence, slovensko ogrodje kvalifikacij)  ter pripraviti pripravljalcem programov čimbolj natančne smernice za prenovo in razvoj izobraževalnih programov.

Po posvetu so se oblikovale delovne skupine za posamezne aktivnosti, ki so vključevale člane tako iz šol, kot tudi iz podjetij. V projekt je bilo vključenih preko 80 gospodarskih partnerjev iz cele Slovenije. Ena izmed spremljevalnih aktivnosti, ki je potekala ves čas projekta, in ki je dvigovala kakovost prenove in razvoja izobraževalnih programov, je bila usposabljanje pripravljalcev programov.

Vsebine delavnic za pripravljalce so bileodprti kurikulum, povezovanje splošnega, strokovnega in praktičnega znanja, modularizacija, izvajanje praktičnega izobraževanja v delovnem procesu. S tem smo  želeli doseči, da bi te pojme vsi enako razumeli ter programe usklajeno prenavljali in razvijali, upoštevajoč da lahko specifike posameznih branž izobraževalnih programov povzročijo določena odstopanja od dogovorjene interpretacije.

Projekt je spremljal nadzorni odbor projekta, ki se je redno sestajal in sproti ocenjeval delo na posameznih aktivnostih. Prav na pobudo nadzornega odbora je bila ustanovljena usmerjevalna skupina MUNUS. Glavna naloga te skupine je bila skrb za uspešno in usklajeno vsebinsko izvajanje razvoja izobraževalnih programov predvidenih v projektu. Usmerjevalna skupina je v času celotnega projekta s svojimi nasveti nudila pomoč posameznim delovnim skupinam.

Usklajeno delo in povezanost med koordinatorji aktivnosti, člani delovnih skupin ter sodelovanje z usmerjevalno skupino ter strokovna podpora in sodelovanje socialnih partnerjev (CPI, OZS, GZS, ZRSŠ), so bili najpomembnejši dejavniki, ki so odigrali ključno vlogo pri doseganju zadanih ciljev projekta. V MUNUS-u smo prenovili in razvili 27 izobraževalnih programov za nižje poklicno, srednje poklicno, srednje strokovno ter poklicno-tehniško izobraževanje ter 100 kratkih programov, ki jih narekujejo potrebe lokalno-regionalnega gospodarstva in obrti širom Slovenije; od tega 12 kratkih programov za področje ključnih kvalifikacij ter  88 programov za področje poklicnih kvalifikacij.

S tem smo dosegli pričakovane rezultate projekta:

  • Predlogi programov za pridobitev nižje in srednje poklicne ter srednje strokovne izobrazbe, ki so zasnovani praviloma na več poklicnih standardih, so modularno sestavljeni in preko odprtega dela nacionalnega kurikula prilagojeni potrebam lokalnega ter regionalnega gospodarstva na področjih strojništva, metalurgije, elektrotehnike, računalništva, telekomunikacij, rudarstva, gradbeništva, geodezije, lesarstva in varovanje okolja.
  • Novi programi za usposabljanje za potrebe regionalnega gospodarstva.

Programi na področju strojništva ter program na področju varovanja okolja so bili že v času trajanja projekta sprejeti na Strokovnemu svetu za poklicno izobraževanje.

Rezultati nekaterih spremljevalnih aktivnosti so še:

–          opravljena analiza zaposljivosti diplomantov srednjih šol ter izdaja publikacije »Zaposljivost v Sloveniji«,
–          pripravljen program usposabljanja za izobraževalce mentorjev dijakom v podjetjih,
–          88 usposobljenih izobraževalcev,
–          194 usposobljenih kandidatov za mentorje dijakom pri praktičnem usposabljanju z delom (krajša oznaka Mentor PUD),
–          prenos primerov inovativnosti v izobraževanje na podlagi ogleda primerov dobre prakse v Veliki Britaniji.

MUNUS pa je dosegel še en zelo pomemben rezultat: okoli 400 usposobljenih pripravljalcev programov po vsej Sloveniji. To je dobra popotnica nadaljnjemu razvoju poklicnega in strokovnega izobraževanja v slovenskem prostoru, saj je naslednji korak, ki nas čaka v prihodnjih letih, že uvajanje/implementacija vseh teh novih programov.

Adrijana Hodak,
vodja projekta

Nazaj na arhiv projektov